Dodatne storitve

Ribolov:

Ljubiteljsko se ukvarjamo z ribolovom in ta hobi smo pripravljeni deliti tudi z vami. Ukvarjamo se izključno z lovom z mrežami, dolgočasnemu namakanju ribiške palice smo se odrekli že zdavnaj :).

V poletni sezoni ribolova se v Dalmaciji najpogosteje uporabljajo priobalne mreže imenovane "prostrica". Prostrica je dolga okoli 150 metrov in je ponavadi visoka od 2 do 3 metre. Velikost očesa je med 24 in 28 mm (dolžina ene stranice očesa mreže).

Idealno morsko dno je mešanica morske trave cimodoceje in braga z občasnimi "peščenimi podvodnimi jasami". Globina, na kateri se meče prostrico v morje, je od 2 pa do okoli 15, včasih celo do 25 metrov globine (v kolikor sestava morskega dna to dopušča).

Če imamo srečo, se lahko v mrežo, ki jo dvigujemo ob svitu, ujame sledeča riba - plava riba: jadranska barakuda, skuša; bela riba: cipelj, salpa, bukva, črnorepka, frater, ribon, pisanica,lumbrak, trlja in celo škarpena, zobatec in orada.
Domače vino in travarica:

Ukvarjamo se tudi z vinogradništvom. Pridelujemo belo vino (avtohtoni in zelo znan Grk) in rdeče (Viški Plavac). Trto gojimo in škropimo kar se da naravno in razen modre galice ne uporabljamo nobenih pesticidov.

Specialiteta - morski ježki:

V južni Dalmaciji je zelo razširjena specialiteta ikre morskega ježka. Sezona, ko so morski ježki polni iker, je ravno poleti - od junija pa do konca avgusta. Ikre imajo le ženski ježki, prepoznamo jih po krajših bodicah, večji višini in raznih »okraskih« na bodicah (koščki morske trave, stare školjke, ...), medtem ko so moški ježki bolj ploščate oblike in nimajo na bodicah nikakršnih okraskov.

Priprava:
Ježka (ježevko) enostavno prepolovimo in iz njega posrkamo oranžne ikre, kot je to prikazano na sliki. Zraven vsekakor sodi črn ali polnozrnati kruh, na koncu pa obvezno bevanda. Pa dober tek!


Izlet na otočke:

Po želji vas lahko brezplačno z našim čolnom (ki ga ne izposojamo), odpeljemo na kateregakoli od okoliških 22-ih otočkov, kjer lahko preživite nekaj ur / cel dan. Otočki so zares zanimivi, eden izmed njih ima celo svojo lastno jamo, večina od njih pa ima majhne prodnate zalivčke. V kolikor ste avanturist, pa si lahko čoln izposodite v centru Lumbarde ter se na pot odpravite sami.

Vsi otočki nimajo dovolj vegetacije, ki bi omogočala senco pred pripekajočim soncem, zato vam priporočamo, da si za izlet izberete enega od sledečih otočkov:

Sutvara (1.): ima dve prodnati plaži in bujno vegetacijo (makija in borovci). Na severni strani (stran od Lumbarde), se nahaja manjši pomol in za njem opuščen kamnolom. Pot, ki vodi mimo kamnoloma proti vrhu otočka, vas pripelje do manjše jame brez kapnikov, dolge okoli 15-20 metrov (tako da se v njej ne morete zgubiti). Čas plovbe z barko v eno smer: 10-15 min.

Vrnik (2.): je otok, na katerem je najstarejši Korčulanksi kamnolom (še iz obdobja neolitika; obstaja tudi zapis, da je na ta otok Dioklecijan pošiljal zapornike, da bi jim omilil smrtno kazen). Od 14. stoletja dalje so kamen, izklesan na otoku Vrniku, izvažali v Dubrovnik, kasneje pa tudi v Šibenik in Zadar. V trenutku najaktivnejšega dogajanja na otoku je na njem živelo okoli 600 ljudi. Na otoku je bila tudi cerkev, trgovina in celo šola, danes pa stalno na njem ne živi nihče več. Tisočletna tradicija izkopavanja kamna se je na otoku Vrniku zaključila leta 1966. Kot zanimivost naj omenim, da so nekatere palače v Dubrovniku kot tudi v Benetkah, Dunaju in celo v Washingtonu zgrajene ravno iz vrniškega kamna. Otok ja naseljen le na severni strani (na strani ki je obrnjena prosti mestu Korčula), kjer se nahaja dober ducat starih hiš spremenjenih v počitniške hišice, zelo stara cerkev, nekaj starih in razpadlih hiš ter pomol, na katerem so včasih pristajale grške in turške galeje (vreden ogleda pod vodo). Čas plovbe z barko v eno smer: 15 - 20 min.
Pozor: v okolici pomola se pod vodo nahaja tudi kaki prastari predmeti. V primeru da si kak tak predmet hočete prisvojiti in ga vzeti za spominek ter vas pri tem zasači policija, je zagrožena kazen 15.000 Kun (2000 Eur).

Badija (3.): prvič se otok Badija v zgodovini pojavi leta 1368 kot otok svetega Petra (Scolenum sancti Petri), leta 1392 pa ga nasledijo frančiškani iz Bosne. Ime Badija je dobilo po samostanu (lat. abbatia - opatija), ki je bil zgrajen na prehodu iz 15. v 16. stoletje. Leta 1950 je bil samostan preurejen v športno rekreacijski center. Čas plovbe z barko v eno smer: 20-25 min.

Ne pozabite: ker nesreča nikoli ne počiva, vzemite s seboj na izlet obvezno mobilni telefon in si shranite naši številki: + 385 98 971 40 32 in + 385 20 712 125, ne pozabite pa tudi na dovolj sveže vode.
Ravno tako vas prosim, da ne kurite ognja nikjer v naravi (tudi ne med skalami na pustem otoku), saj so na hribu nad Orebičom na polotoku Pelješac nameščeni gasilci, ki z daljnogledom nadzirajo celoten zaliv. Kljub temu da se med kurjenjem ognja na pustem otoku med skalami, ki je za povrh še obdan z morjem, ne more nič pripeti, vas možje v modrem ne bodo razumeli ter vam bodo brez obotavljanja napisal kazen - 1000 do 5000 Kun (150 do 700 Eur).

Recepti:

Recept za ribji Brodet (za 4 osebe):
   1.  Na olivnem olju potenstajte 2 veliki nasekljani čebuli,
   2.  Na popraženo čebulo (samo da postekleni in ne porjavi) dodajte:
      -  1 žlica sladkorja
      -  3 dl vode
      -  2 žlici paradižnikove mezge
      -  sol po okusu
      -  1 do 2 žlici kisa
   3.  Ko omaka zavre počakajte kako minuto in nato nanjo položite čim bolj raznoliko ribo (cca 1 do 1.5 kg),
   4.  Takoj ko ste polo žili ribo, malo premešajte, da pride omaka med ribo, kasneje ne smete več mešati!!
   5.  Kuhajte na majhnem ognju (podobno kot govejo juho) cca 30 min.

Dalmitinska Pašticada (za 4 osebe):
   1.  Mariniranje:
        Pol dneva v vodi, ki smo ji dodali okoli 2 dl kisa mariniramo meso (telečji/goveji but brez kosti i žil).
        Voda mora pokriti meso, vmes ga nekajkrat obrnemo.
   2.  Meso vzamemo iz marinade in ga odcedimo ter pretaknemo s slanino in česnom ter začinimo s soljo in poprom.
   3.  Pomokanega opečemo z vseh strani ter ga odstranimo.
   4.  Na isti maščobi popražimo nasekljano:
      -  1 čebulo,
      -  cca 20 dag slanine,
      -  2 korenja,
      -  1 manjšo zeleno,
      -  2 suhi figi
      -  2/3 slive
      -  1/2 manjšega bolj kislega jabolka
   5.  Ko se zelenjava malo razpusti, dodamo še:
      -  1 zvrhano žlico paradižnikove mezge,
      -  3 dl goveje juhe,
      -  1 dl rdečega vina in
      -  1/2 dl prošeka.
   6.  Omako pokuhamo par minut ter nato dodamo:
      -  poper v zrnu po okusu,
      -  timijan,
      -  1 lovorjev list in
      -  meso.
   7.  Pokrijemo in počasi kuhamo/dušimo na zmernem ognju.
   8.  Omako spasiramo in ji dodamo svež nasekljan peteršilj, meso pa narežemo na rezine.

   Prijetno kuhanje in dober tek!